Buy professional website templates for an affordable price and sign up with the best web host.

Zgodovina apneje

Natisni
Objavljeno 05 September 2011 Zadetkov: 5077

Med sedem in deset tisoč leti pred našim štetjem je živela skupnost ljudi pod imenom Kojkkenmodinger, katera je razvila posebne tehnike ribolova.Ime Kojkkenmodinger prevedeno iz danskega jezika v slovenščino pomeni "uživalci školjk" saj so v krajih, kjer so živeli najdeni fosilni ostanki školjk, ki pričajo o njihovih prehranbenih navadah.
Večina školjk katere so pobirali izhajajo iz globin med 15 in 25 metri, pobirali pa so jih predvsem zato, saj so školjke izredno bogat vir beljakovin in proteinov.
zgodovina apnee 00James Dugan v njegovi knjigi "Man under the sea" pripoveduje, kako se je ob mediteranski obali človek potapljal v apneji veliko preden je znal pisati in brati.
Pri izkopavanjih Mesopotamije med Tigrisom in Eufratom so najdeni predmeti, ki izvirajo iz 4500 let p.n.š. med temi predmeti je veliko nakita od katerega izstopa 3200 p.n.š najden biser tako imenovan "madre perla" biser biserjev kateri je najverjetneje bil najden s strani naših prednikov v globinah.
Tako grška kot rimska zgodovina je bogata z podvodnimi aktivnostmi že ob samem spominu na kraljevsko - rdečo žametno barvo za pregrinjala, katero so kot tekočino pridobivali iz mehkužca - školjke iz družine "Murex brandaris ali Bolinus brandaris". Za nekaj kapljic te kraljevsko pomembne barve je bilo potrebno nabrati veliko količino teh školjk. Zato so si to barvo lahko privoščili le kralji, kardinali in izredno bogati ljudje tistega časa.

 


zgo1Tako Grki kot Rimljani so imeli širšo uporabo spužev, katere so lovili v globinah morja. Ulovljene spužve so potem oprali posušili in jih uporabljali za različne namene.
V umetnosti se je prvi primerek podvodne aktivnosti pojavil kot babilonska skulptura 1885 p.n.š katera predstavlja človeka pod vodo s cevjo za dihanje v ustih.
Med vsemi temi zgodovinskimi dogodki pa vzbujajo največjo pozornost izkušnje japonskih in korejskih pobiralk školjk biserinic - Amae ( Ame),katere že več kot 2000 let izvajajo identično tehniko pobiranja bisernic in morskih sadežev saj jim je to smisel življenja.
Pobirajo lahko samo ženske razvrščene v tri razrede ozko vezane na leta in na sposobnost pobiranja. Tiste med 17 in 50 leti pobirajo v povprečju med 8 in 10 urami na dan, v vodi katera se spusti tudi na 11°C .Potapljajo se v apneji, popolnoma gole z majhnimi perizoma kopalkami in z mrežo na ramenih, katera je povezana med prsmi. Mrežo uporabljajo predvsem za shranjevanje bisernic, ostirg, rakov in posebnih mehkužcev imenovanih Awabi – Haliotis lamellosa (školjke podobne našim petrovim ušesom, toda veliko večje).

zgoAme za potop v globino uporabljajo kamen, ki je vezan z vrvjo, to isto vrv pa uporabljajo ob pomoči rok za vzpenjanje - dvig na površje. Uporabljajo zanimiva lesena očala , katera so bočno rahlo preluknjana za izravnavo tlaka ob potopu v globino. Med osmimi do desetimi delovnimi urami dnevno, vsaj polovico preživijo pod vodo čeprav so njihove apneje, redko kdaj daljše od 90 sekund, čeprav je globina na kateri lovijo med 18 in 20 metri. Kot zanimivost teh pobiralk bisernic je bila tehnika nalivanja olja v usta pred potopom - le tega so na željeni globini izpljunile in v mehuček olja pomolile obrazni del, da se jim je pogled za trenutek zbistril. Tako jim je bilo lažje pobirati morske sadeže.
Preden preidemo na moderno zgodovino vseh ljudi kateri se podajajo v ekstreme globinskih apnej je pomembno se spomniti,  dveh zgodovinskih trenutkov kateri predstavljajo začetek modernih rekordov.
V davnem letu 1913 je italijanska vojaška ladija kraljice Margherite bila sidrana v grškem zalivu Pikadia pred otokom Karpatos. Po neurju, ki jo je zajelo je zapela s sidrom ob dno  na 71,5 metrov globine.

zgo2Grški pobiralec spužev Haggi Statti star 35 let je uspel rešiti zataknjeno sidro po dolgih večkratnih poizkusih na globinah med 70 in 80 metri.
Ob prebiranju tega dogodka iz arhivov je zanimvo prebrati poročilo enega od vojaških zdravnikov ladje in sicer Dr.Giuseppe Musenga. Kot je razvidno iz psiholoških in fizioloških analiz primerka starega 35 let pod imenom Haggi Statti  je razvidno:
Tako levi kot desni bobnič imata vidne perforacije,pljučni endem, oseba ne more izvesti suhih apnej daljših od 40 sekund, srčni pulz v mirovanju se je gibal okrog 100 udarcev na minuto. Kljub navedenemu se je potapljal do globin 80-ih metrov ter zadrževal sapo do dolžine štirih minut.
Vojaški zdravnik, je ob zaključku pregleda o Haggi Stattiju z občudovanjem zapisal: "Haggi Statti je po vsakem svojem potopu bil zelo sproščen in se z lahkoto vsakokrat povzpel na ladjo med tem ko je potresel glavo v levo in desno da mu je odtekla voda iz ušes.

 

zgodovina apnee 01Leta 1912, leto pred samim dogodkom v grčiji je tudi Raimondo Bucher naredil pomemben korak v zgodovini apneje kot človek s prvim rekordom v apneji.
Že leta 1949 se je potopil na globino 30 metrov v Napoliju- IT in izročil štafeto potapljaču z avtonomno opremo , za dokaz dosežene globine. Kot najglobji človek je žel slavo le dve leti in priznal, da je bil potop stava med njim in potapljačem, ki ga je pričakal na dnu. Povedal je tudi da je s stavo zaslužil 50.000 lir kar je v tistem obdobju bilo pravo bogatstvo. Leta 1951 sta mu  slavo prevzela Ennio Falco in Alberto Novelli, ki sta se potopila na globino 35 metrov. Ponovno se je Bucher vrnil na sceno leta 1952 in se potopil na globino 39 metrov in ponovno zamaknil mejo globin. Prav v času Bucherjevega rekorda so prvič s pomočjo skafandra, posneli potop na globini 39 metrov in njegov rekord je prvi svetovno dokumentiran in javno predvajan.
Leta 1956 sta se na sceno ponovno vrnila Falco in Novelli ter v rapallu- Italija ponovno osvojila svetovni rekord na - 41m.


zgodovina apnee 02Nato je sledil 4 leta premor vse dokler , ni v javnost prišla novica iz Brazilije, da je Americo Santarelli v Riu de Janeiro postavil nov rekord na -43m.
Leto 1960 je bilo izredno zanimivo saj je Santarelli pripotoval v Italijo in se ponovno potopil najglobje, in sicer na - 44m.
Takoj za Santarellijevimi 44 metri se je pojavil človek, ki je v zgodovini apneje trideset let dominiral - prevladoval.

 

 

 

 

 

zgodovina apnee 03Ime mu je Enzo Maiorca  in prav on je takoj popravil rekord na - 45m. Tudi Santarelli  mu ni hotel ostati dolžan in se v liguriji potopi na globino - 46m. Le nekaj dni kasneje ponovno udari Maiorca in prestavi mejo za dolge 3 metre na globino -49m. Ko Enzo sam opisuje te dogodke razkrije, da je bil na globini - 49m v njem prisoten tudi strah, saj kot je napovedal eden najuglednejših profesorjev- zdravnikov v tistem obdobju Dr. Cabarrou tesni sodelavec Kustojeve ekipe, naj bi to bila kritična globina za človeka. Cabarrou je namreč trdil, da bo človek zaradi povišanega tlaka okolice na globini 50 metrov podlegel poškodbam.  Leta 1961 Enzo se prvi dotakne neverjetne meje -50m. Takoj naslednje leto se Enzo ponovno odloči za nov naskok, in sicer na globino -51m. Po tem potopu se Enzo posmehne vsem zdravnikom, tistega časa, ki so trdili, da je meja človeške sposobnosti pri apneji -50m in pove : vaše hipoteze in teorije sem ovrgel kaj pa boste zdaj napovedali…
Kot prizna kasneje tudi Enzo sam se je ob prvem poizkusu na globini 50m obrnil zaradi strahu in govoric, in potop ponovil ter podrl čarobno mejo -51m.  Zanimivo bi bilo vedeti kako se je Enzo počutil pred samim potopom, ko mu je vsa svetovna znanost napovedovala vse najslabše.
Po Enzovem rekordu -51m se Santarelli umakne  in tako Enzo več nima tekmeca. Leta 1964 na Sirakuzi ponovno zamakne mejo rekorda na – 53m na to še isto leto na -54m.
Zmagoslavje pa za Enza ne traja dolgo, saj se že leta 1965 pojavijo kar 3-je tekmeci.Teteke Wiliams, Robert –Bob Croft in Jacques Mayol.
V tistem času je nek novinar zapisal, da so trije tekmeci, kar razburili Enza in sicer Teteke niti ne tako hudo, Robert že malo bolj, Jacques pa ga je popolnoma vrgel iz tira.
Vse do zadnjega Enzovega rekorda je CMAS priznala in potrdila vse  dotedanje rekorde, in poostrila nadzor nad novimi rekordi. Tako je leta 1965 ostal brez veljavnega rekorda na -59m Teteke, leta 1966 Jacques na -60m, leta 1966  pa Robert na -64m.
Enzo pa ves ta čas ni spal na lovorikah, temveč se je pripravljal na lov za novim priznanim rekordom s strani CMASA, ki ga je izvedel  novembra 1966 na Sirakuzi z globino - 62m. Glede na to, da je bila ta globina že dosežena s strani Roberta in ni bila potrjena s strani CMASA, se je veliki Enzo odločil da jo bo potrdil. Leta 1967 na Kubi ponovi Robertov rekord in doseže globino - 64m.
Tehnike potopov so si bile različne. Medtem, ko je Robert imel pljučno kapaciteto 9,5 litra in se gol potapljal brez plavuti, maske in se na površje povzpenjal z rokami ob vrvi sta Jacques in Enzo izvajala potope po CMAS pravilih, na katere se je Robert požvižgal. Prav Jacques je v tistem času kot prvi človek vnesel yoga tehnike dihanja in pomen psihološke sposobnosti pri potopih v apneji.
Kljub CMAS-ovim opozorilom se je Robert potapljal po svoje in se leta 1967 na floridi potopi na - 67m.
zgodovina apnee 04Samo mesec dni kasneje pa se Francoz rojen v Šangaju z imenom Jacques Mayol potopi na globino kar -70m. Američan Robert mu avgusta 1968 odgovori z rekordom -73m. Ponovno se vmeša CMAS in mu rekorda ne potrdi. Robert je zaradi nepotrjenih rekordov in težav s pljuči moral odstopiti iz svetovne scene apneistov.
Enzo je zaradi vsega dogajanja še bolj stimuliran in leta 1969 napove potop na globino -72m in ga tudi uspešno izvede. Takoj naslednje leto se potopi na globino -74m in ponovno premakne mejo rekordov. Samo mesec dni kasneje se Jacques na japonskem spusti na  -75 in takoj zatem, kar na -76m.
5 decembra leta 1970 CMAS napove zelo strogo odločitev . Rekorde ne bomo potrjevali saj je globina nevarna predvsem za ljudi, ki z avtonomno opremo varujejo rekordmane in tvegajo življenja. CMAS ponudi tako Enzu kot tudi Jacquesu potope, ki imajo kot osnovo razvoj in znanstveno raziskavo na tem področju. Medtem, ko se Jacques odloči, da bo sodeloval kot poskusni zajček s CMAS-om se Enzo najprej zavije v molk in nato podleže zahtevam…
Enzova spodbuda na doseženo globino Jacquesa na -76m, se Enzu upre in avgusta leta 1971 se poda v neverjetno globino -77m. Leta 1972 in 1973 se Enzo ne zadovolji in izvede še dva potopa. Prvega na -78m in drugega na -80m.
Istega leta 1973 se Jacques odloči premagati svojega dolgoletnega tekmeca kar v njegovih vodah oz.domu. Pojavi se na otoku Elba v italiji in Enzov record podre za dolgih 6 metrov, ter prispe na globino - 86m. Enzova reakcija je bila takojšnja saj je naslednje leto takoj premaknil mejo na - 87m. Tudi Jacques se ne preda in se naslednje leto odloči za ponoven naskok in svojega rivala Enza ponovno potolče v njegovih vodah z globino -92m in trinajst mesecev kasneje, 23 novembra leta 1976 doseže mitično globino -101m.
Celotni svetovni javnosti je bilo jasno, da v igri ni več samo znanstvena raziskava CMAS-a temveč ponovna vojna dveh velikih ljudi, ki hočeta pisati zgodovino apneje.
Leta 1983 se Jacques Mayol  spusti vse do globine -105m in leta 1988 se tudi Enzo spusti in se dotakne globine -101m.
V tem obdobju tridesetih let je razvoj na področju potapljaške opreme doživel veliko sprememb in novosti. Pojavile so se dolge plavuti, maske z zmanjšanimi notranjimi volumni, potapljaške obleke so zamenjali novi izredno kvalitetni materjali… Lahko govorimo tudi o svetovnem razcvetu in modi potapljanja. Prav zaradi tega razcveta so se v 80-ih, razvile, kar tri discipline novodobnega potapljanja. Potapljanje s kostantno obtežitvijo, potapljanje s spremenljivo obtežitvijo in no limits - obtežitev.  Vse te novosti in razvoj potapljaške opreme so pripeljale, do neverjetnih podvigov različnih posameznikov.
zgodovina apnee 05Eden prvih novodobnih izzivalcev globine nespremenljive obtežitve po pisanem CMAS pravilu je Stefano Makula z globino -50m. Prav Stefano je tisti, ki si želi boja z Enzom. Enzo ga takoj zadovolji in njegov record nespremenljive plovnosti premakne kar na -55m. Tudi Stefano osvoji globino -55m, vendar bosta oba presenečena saj se pojavi Enzo Liistro, ki njihovo mejo premakne na -56m. Nuccio Ibesi se junija leta 1980, vrne na sceno in premakne mejo na -57m. Mine 16 mesecev in Stefano, oktobra leta 1981 postavi record -58m. Istega leta se Mayol odloči da mu bo naslov sv.prvaka odvzel in premakne mejo rekordov na - 61m. Mayol je prvi, ki v nespremenljivi obtežitvi doseže magično mejo 60m.  Kar nekaj let je bilo potrebnih, da se je ponovno začelo govoriti o potapljanju v apneji.
Stefano Makula je preizkušal tehnike spremenljive obtežitve in leta 1988  doseže globino -102m. Drugo leto 23 oktobra si želi premakniti mejo verjetnega in se poda na globino -110m kar mu ne uspe in se vse skupaj konča s hudo nesrečo.
Zgodovina apneje pa se po njegovi nesreči ne konča temveč začne z novico, ki je krožila po evropi. Govorilo se je o neverjetnem kubanskem apneistu z imenom Francisco Ferreras – Pipin. Ta naj bi se leta 1987 potopil na globino - 67m nespremenljive obtežitve in leta 1988 na -69m v vodah Cayo Largo. Njegove potope pa sodniki niso priznavali saj se je med izronom vlekel s pomočjo rok ob vrvi, kar je bilo strogo prepovedano.
V tem obdobju je bilo za razvoj globinskih potopov to izrednega pomena saj je novo vojno apneje odprl francoski apneist Frank Messegue’. Prav Frank se je  na otoku Reunion potopil na način nespremenjene obtežitve in dosegel globino - 62m. Torej, kar osem let po dosegu - 61m, doseženih s strani njegovega učitelja Jacquesa Mayola, kateremu je ta način potapljanja bil pisan na kožo.
Na Kubi leta 1989 točno 3 novembra, v jutranjem času Pipin šokira svet s potopom na globino -112m spremenljive obtežitve in postane najglobji zemljan.
CMAS je bil tisti, ki ni več priznaval različnih globinskih apnej, zato pa je italijansko združeneje ljubiteljev apneje in podvodnega ribolova izdelalo pravilnike različnih možnosti potapljanja v apneji in tako tudi homologiralo rekord Pipina.
Italijani so se povezali tudi s svetovno javnostjo in ostalimi potapljaškimi federacijami in uskladili zahteve in pravilnik za apnejo. Potrdili so pravilnike o rekordih za tri discipline. Nespremenjena obtežitev, spremenjena obtežitev, in obtežitev brez meja. Tako so popravili napake iz preteklosti, ko si niso bili enotni in ko nekateri rekordi niso bili homologirani oz. potrjeni s strani sodnikov.
Tako se dejansko začne vse skupaj uradno z enakimi pogoji za vse od globine - 62m Franka Messegue v konstantni obtežitvi, Enzo Maiorca s spremenljivo obtežitvijo - 87m in Pipinovih - 112m obtežitev  brez mej – No limits.
Le nekaj mesecev kasneje po dosegu - 112m Pipin ponovno dokaže svoj potencjal in se v italiji na Siciliji pred domom Maiorce potopi v slogu nespremenljive obtežitve, na globino - 63m in isti dan podre še globinski rekord spremenljive plovnosti in premakne mejo - 87 Maiorce  na -92m.
Prav v trenutku Pipinove postavitve dveh rekordov se v igro in lov za rekordi vključi Umberto Pelizzari.
Umberto Pelizzari leta 1990 točno 11 novembra  v vodah Porto Azzuro postavi svoj prvi svetovni record in se potopi v nespremenljivi obtežitvi na globino - 65m. Od tega dne se prične velika tekma in izivanje dveh velikih apneistov kot sta Umberto in Pipin. Veliko ljudi dvoboj Umberta in Pipina povezuje s podobnostjo dvobojev, Mayola in Maiorca v preteklih letih.
Pipin se julija 1991 odloči za naskok na Umbertov rekord - 65m nespremenljive obtežitve  in svoj nastop zaključi s težavami in nezavestjo, zato sodniki rekord razveljavijo. Pipin se s svojo odločnostjo še isti dan poda v globino -115m v slogu brez meja – No limits  in sodniki mu potrdijo rekord.
Istega leta, oktobra meseca v Porto Azzuro, Pelizzari v  odgovori  s tremi zaporednimi rekordi in opozori nase. 2, 22 in 26 oktobra Pelizzari v vseh treh disciplinah podre rekorde in sicer: - 67m konstantne obtežitve, - 95m spremenjene obtežitve in -118m brez meja - no limits.
Meseca maja leta 1992, Pipin odvzame  zelo pomemben rekord konstantne obtežitve Pelizzari-ju in prestavi mejo na - 68m. Rekord je izvedel, kar na Kubi, na otoku Varadero. Pipin je imel rekord v rokah le nekaj mesecev saj mu ga je 17 septembra ponovno odvzel Pelizzari- Pelo kot ga imenujejo prijatelji.  Pelo se tokrat potopi na globino -70m nespremenjene obtežitve in to na dan modre Olimpijade. Med potekom te manifestacije, Pipin poskuša osvojiti nov rekord in izvede potop na -101m v spremenljivi obtežitvi, vendar takoj po izronu pade v nezavest in mu sodniki ponovno ne priznajo rekorda. Takoj zatem, 20 septembra 1992 se kljub težavam Pipin odloči za No limits potop in ga izvede brez težav, ter premakne mejo na  neverjetnih -120m  globine. Dne 30 julija  leta 1993 pipin ponovno odvzame Pelizzari-ju rekord in premakne mejo na -96m.
Pelizzari se v odgovor Pipinu, 11 oktobra v Montecristu, po nekaj odpovedanih nastopih zaradi izjemno slabega vremena, potopi v slogu brez meja – No limits na globino -123m in jo brez kakšnih težav osvoji. Le mesec dni kasneje, 12 novembra se Pipin potopi v Freeport-u na Bahamih in uspešno osvoji globino -125m. To globino in slog popravi še tri krat in sicer: julija 1994 v Siciliji z -126m, novembra istega leta na floridi z -127m in 30 julija 1995-ga leta na Sirakuzi s potrjenim rekordom na -128m.
Konec leta 1993 v Franciji ustanovijo organizacijo AIDA (Association Internationale pour le Developpment de Apnee)  katera ima kot cilj razvijati in potrjevati rekorde. Od leta 1994 so na vseh tekmovanjih in naskokih na rekorde prisotni njihovi sodniki ki delujejo na mednarodnem nivoju.
Leta 1994, natančno 26 julija  z novim pravilnikom s strani Aide Pelizzari v Kala Gononu na Sardiniji doseže  nov svetovni rekord in se potopi s spremenjeno obtežitvijo na globino -101m in naslednje leto 22 julija v Ustiki popravi svoj rekord na -105m. V okviru manifestacije, ki je potekala 16 julija v Kaljariju – Villasimius je  Pelizzari ponovno dokazal svoj talent in s potopom v konstantni obtežitvi dosegel globino – 72m.
Konec septembra 1995 se novinec Eric Charrier odloči za naskok na Pelizzari-jev rekord -73m nespremenljive obtežitve vendar, kot je iz poročila sodnikov razvidno zaključi potop z zelo hudo nesrečo med katero so mu morali pomagati s kisikom, kar mu prinese diskvalifikacijo.
Leta 1995 se zgodi nekaj neverjetnega na področju potapljanja v apneji.  CMAS se po dolgoletni odsotnosti želi vrniti na sceno in 15 decembra pod predsednikovanjem Achille Ferrera to tudi izvede, in ponovno prične s homologacijo oz.potrjevanjem rekordov na mednarodnem nivoju
Prav ta sprejeta odločitev CMAS-a  spodbudi še dva nova tekmovalca, k tekmovanju.
zgodovina apnee 06Italijan Gianluca Genoni dolgoletni prijatelj Pelizzari-ja in dolgoletni spremljevalec pri osvajanju rekordov  se odloči za tekmovanja in 17 avgusta postavi svoj prvi svetovni rekord v disciplini spremenljive obtežitve na - 106m. Meseca oktobra pa Genonia preseneti eden najboljših francoskih apneistov in podre njegov rekord v slogu nespremenjene obtežitve na -72m.
Pelizzari se v tem času ponovno pripravlja in 9 ter 16 septembra ponovno osvoji rekord spremenljive obtežitve na -110m in v No limits discipline doseže neverjetnih -131m. genoni si zelo želi prevzeti rekord Pelizzari-ja in mu to tudi uspe leta 1997 z globino -120m.
Oktobra istega leta se Pelizzari odloči za rekord v disciplini nespremenjene obtežitve, in mu to uspe v Portu Venere z globino -75m, vendar mu ta rekord že naslednje leto odvzame kubanec Alejandro Ravelo, ki se potopi meter globje , na -76m.
Leta 1998 je Genoni tisti, ki si želi novega rekorda v disciplini brez meja- No limits in se dokaže, ko premakne mejo  na - 135m, v disciplini spremenljive obtežitve pa premakne mejo na 121m.
Šestega junija leta 1999 se pojavi še eno novo francosko ime podvodne apneje - Loic Leferme.
Prav apneist Leferme je tisti, ki prevzame Genoni-ju rekord v No limits-u – brez mej in premakne mejo na globino -137m. Genoni se ne preda in napade konec poletja 1999. Rekord si prisvoji  nazaj z globino - 138m inpopravi tudi rekord spremenljive obtežitve na - 122m.
Po več kot dveh letih se na sceno globin vrne Pelizzari in si kljub slabemu vremenu, 18 oktobra povrne svoj primat v disciplini nespremenljive obtežitve z globino - 80m.  Le nekaj dni kasneje si želi porušiti še mejo -150m, kar mu tudi uspe. Tako postane najglobji zemljan. Obžaluje pa podvig v disciplini spremenljive obtežitve, saj so mu ga sodniki zaradi nevarnih vremenskih  vplivov prepovedali. Pelizzari se odloči za ponoven poizkus rekorda, v disciplini nespremenjene obtežitve in ga 2 novembra 2001 na otoku Kapri tudi uspešno zaključi s -115m globine. Ob zaključku slednjega rekorda napove zaključek svoje karjere kot rekordman. Pelizzari je v svoji karjeri osvojil 16 svetovnih rekordov in je edini apneist, ki je rekorde podiral v vseh treh disciplinah, kar je zanimivo, saj si večina apneistov izbere le eno od treh disciplin.  Veliko je dosegel tudi v disciplinah dinamike – plavanje v dolžino in statike – apneja v mirovanju.
Tako se zaključuje rivalstvo dveh velikih apneistov stare šole, ki sta si nenehno želela biti najboljša in skupaj z imeni Jacquesa Mayola in Enza Maiorce pisala zgodovino tega plemenitega športa.
zgodovina apnee 07V prihodnjosti pa se že piše nova zgodovina apneje z novimi obrazi in imeni kot so Carlos Coste iz Venezuele, Herbert Nitsch iz Avstrije , Martin Stepanek iz Češke in še veliko ostalih…
V zgodovini 50-ih let apneje je razvidno, kako so se globine večale in kako so ljudje osvajali vsak centimeter posebaj.
Vsi rekordi do sedaj in tudi v bodoče pa bodo posvečeni tistim, ki so poskušali izboljšati meje in sposobnosti človeka v apneji in ki so svoj zadnji dah pustili v globinah svoje velike ljubezni morja.


 

 

 

 

Zgodovina ženske apneje
Zgodovina ženske apneje sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Med prvimi, ki so začele z apnejo so bile, Francesca Trombi z globino -25m, Hedy Roessler z globino - 30m in Giuliana Treleani z -  31m. Enaindvajset letna Giuliana Treleani imenovana tudi Jolly je 26 julija leta 1965 postavila rekord z globino - 31m, vendar ji je rekord prevzela angležinja Evelyn Petterson, ki se je  na Bahamih spustila na globino - 33m. Giuliana si rekord ponovno izbori 24 julija 1966 leta. Petterson-ova ji odgovori z globino - 38m ponovno na Bahamih. Giuliana se odloči za ponoven naskok na rekord in odpotuje na Kubo skupaj z Enzo-m Maiorca in osvoji globino - 45m. Vsi rekordi so izvedeni v discipline spremenljive obtežitve.
Maria Treleani sestra Giuliane je dejansko prva, ki postavi na Kubi rekord in se potopiv nespremenljivi obtežitvi na globino -31m.
zgodovina apnee 08Sestre Maiorca, hčerke Enza opozorijo nase leta 1978, ko Patrizia Maiorca osvoji  rekord v nespremenjeni obtežitvi. Leto dni pozneje pa se ji pridruži še Rossana in skupaj dosežejo rekord na globini - 40m. Po določenem času Patrizia napove umik iz svetovne scene apneistk zaradi pričakovanja otroka je Rossana tista, ki leta 1980 opozori nase in osvoji globino - 40m. dolgih 6 let ni bilo aktivnosti na sceni ženske apneje, dokler ni     leta 1986 Rossana skupaj z očetom Enzom na čelu osvojila v vodah Crotona globino - 69m v discipline spremenjene obtežitve. zgodovina apnee 09Leta 1987 se na sceno ponovno vrnejo sestre Maiorca. Patrizia premakne mejo v spremenljivi obtežitvi na -70m, medtem, ko Rossana premakne obstoječi rekord nespremenljive obtežitve  za 5m. Leto dni kasneje  ponovno Rosanna in Patrizia dokažejo, da kri ni voda in ponovno izvedejo potope in tudi tokrat dokažejo da so iz pravega testa, predvsem Rossana z globino - 80m. Leta 1989 natančno 3-ga oktobra se pojavi , kot strela z jasnega  28 letna Angela Bandini  učenka Mayola in poruši vse možne meje tako v ženski kot v moški konkurenci in se potopi na globino -107m v slogu No limits – brez mej.
V letih 1990 do 1993 se ponovno govori samo o Rossani Maiorca, ki se je predajala predvsem potopom v nespremenljivi obtežitvi. Rekorde je nizala enega za drugim in prišla do globine -59m, kar je celo globje, kot se je potopil njen oče Enzo v isti disciplini. Naslednje leto se Rossana poslovi od sveta apneje in se popolnoma posveti družini.
Ena od najperspektivnejših atletinj v tem športu je zagotovo kubanka Deborah Andollo vendar je tudi sam napovedala odstop zaradi osebnih razlogov, ki jih ni razkrila. Bila je 10 let v reprezentanci svojega naroda in se izredno hitro povzpela v sam vrh tedanje apneje. Njeni največji dosežki so nespremenljiva obtežitev – 67m, spremenljiva obtežitev z globino – 95m in v discipline No limits – brez mej – 115m.
Septembra leta 1989 na Sardiniji se na sam vrh plavega cirkusa zavrti Tanya Streeter z globino – 67m v nespremenljivi obtežitvi. Ta deklica z angleškim in ameriškim pasaportom živi na Kajmanskih otokih na Karibih in trenira čez celo leto, zato je tudi osvojila svetovne rekorde v vseh treh disciplinah. Njen odmeven rekord je globina -161m v slogu No limits – brez mej.
Prav tako opozori nase tudi dekle iz kanade z imenom Mandy Rae Cricshank , ki je večkrat prevzela rekorde Streeterjevi tako v discipline nespremenljive obtežitve kot tudi spremenljive obtežitve.
Svetovno prvenstvo AIDA, ki se je odvijalo na Cap Ferrat na Azurni obali leta 2005, odkrije še eno ime ženske apneje, ki je opozorilo nase in to je Natalia Malchanovazgodovina apnee 10, ki je podrla svetovni rekord v dinamiki z dolžino 200m , s statiko 7min in 30sec, ter dinamiko brez plavuti z dolžino 131m in neverjetnih - 86m nespremenljive obtežitve.
V globini nespremenljive obtežitve se pojavljajo še nova imena kot so Ilaria Molinari, Mattia Malara in Chiara Obino. Vse tri apneistke dosegajo neverjetne globine nad 70 metrov in se pripravljajo presenetiti svetovno javnost z nemogočim…
Za žensko apnejo pa velja, da imajo ženske veliko večjo psihološko sposobnost kot moški  in s tem večje možnosti na tem področju…

sponzorji
vzdrževanje spletnega mesta ::: modronebo.net

Piškotke uporabljamo pri registraciji in prijavi uporabnikov, pri uporabi kontaktnih obrazcev ter na forumu. Za več podrobnosti kliknite sem.

Seznanjen sem z uporabo piškotkov.