Buy professional website templates for an affordable price and sign up with the best web host.

Tehnika - čakanje v pol vode

Natisni
Kategorija: Podvodni ribolov
Ustvarjeno 08 September 2011 Objavljeno 08 September 2011 Zadetkov: 6506

S to tehniko lovimo predvsem ribe odprtih morij, torej pelagične vrste kot so palamida, lica, gof, tuna, zlata skuša- lampuga mečarica in še nekatere druge vrste rib.

Tehnika lova čakanje v pol vode zahteva optimalno psihofizično pripravljenega lovca, saj se ta izvaja v prosti vodi , kar bi pomenilo lebdeti med površino in dnom .

Torej, če je globina 30m, lebdimo na približno 15m. Ta tehnika se uporablja predvsem za lov pelagičnih vrst rib kot so palamida, lampuga – zlata skuša, lica, gof, tuna, mečarica in še nekatere, ki pa jih žal v Jadranskem morju ni.

Tehniko lova čakanje v pol vode se izvaja na dva načina.

Prvi način tehnike čakanja v pol vode (lebdenje) se izvaja s pomočjo vrvi, ki je z ene strani pripeta na potapljaški pas, z druge strani pa na potapljaško bojo, ki lebdi na površju.

Drugi način tehnike čakanja v pol vode ( lebdenje) izvedemo brez povezave na potapljaško bojo- prosto čakanje v modrem.

Za izvajanje prvega načina lova, ki je lažji, je potrebno imeti potapljaško bojo katero bomo, s pomočjo plavajoče in najlonske vrvice, pripeli in med seboj povezali na potapljaški pas.

Tako plavajoča kot tudi najlonska vrvica morata biti konkretnih dimenzij (cca 1,8 mm), saj mora zdržati našo težo medtem ko bomo viseli obešeni na njej.
Plavajočo in najlonsko vrvico bomo med seboj povezali z vrtljivko nosilnosti vsaj 150 kg. Del najlonske vrvice, ki bo pripet na potapljaški pas naj bo prozoren, da ga ribe ne zaznajo.

Dolžina tega dela najlonske vrvice naj bo dolga vsaj 15 m . Nikar si najlonske vrvice, pred lovom, ne ovijajte okoli rok ali nog, saj bi bilo odpetje, v primeru nuje, nemogoče in nevarno.

Najlonska vrvica naj bo pripeta na pas, saj se z odpustom pasu, v primeru potrebe, rešimo tako uteži kot tudi vrvice. Varnost pri podvodnem lovu je vedno na prvem mestu. Preden pričnemo izvajati to tehniko moramo biti nevtralno plovni na globini, kjer smo predhodno videli ali pa sumimo, da se ribe zadržujejo. Sedaj pa preidimo k načinu lova – čakanje v pol vode – pripeti v kombinaciji plavajoče in najlonske vrvice na potapljaško bojo. Dolžino vrvi in s tem globino, si lovec določi sam glede na teren.

Pri izvajanju tega načina lova se lovec, na površju, pravilno – umirjeno nadiha, zajame sapo, odstrani dihalko iz ust in brez šumov zaplava v modrino.
Vrvica, ki je pripeta za pas in je povezana z potapljaško bojo na površju, bo sama zaustavila lovca na globini, ki si jo je predhodno, z dolžino vrvice, nastavil sam.

Preprosto povedano bo lovec bil obešen na vrv in v mirovanju čakal, da se odzove katera od rib, ki je v bližini zaznala njegove vibracije ob potopu.

Prav te vibracije, ki smo jih povzročili vzbudijo pri pelagičnih ribah njihov plenilski nagon, ki jih velikokrat izda, saj priplavajo do naše puške, ne da bi se zavedale kaj jih čaka.

V trenutku, ko lovec opazi da mu naproti plava katera od zgoraj navedenih rib velja pravilo absolutnega mirovanja. Ribo pustite plavati do trenutka ko je na dometu puške.

Ribo streljajte vedno v smeri njenega plavanja, in sicer 3 do 5 cm za prvo bočno plavutjo, saj bo v nasprotnem primeru njeno utrujanje in ulov otežen.

Če ribo zadenete v smeri njenega plavanja do poškodb puščice ne bo prišlo, ob tem pa bomo lažje nadzirali njeno smer.

V primeru, ko streljate ribo v nasprotni smeri njenega plavanja, pride velikokrat do poškodb same puščice in izgube ribe. V trenutku strela moramo takoj odpustiti zavoro na mlinčku.

Vrvico, ki je povezana z ustreljeno ribo, primemo zelo nežno s konicami dveh prstov in jo držimo napeto, ob tem pa moramo biti pozorni, da nam vrvica ne poškoduje rok.

Po potrebi, ob sunkovitih povlekih ribe, vrvico popuščamo, v trenutkih ribje utrujenosti pa počasi vlečemo k sebi (ribo tako hitreje utrudimo).

Nikar si vrvice ne ovijajte okoli rok, saj je že 10 do 15 kilogramska riba, če je slabo zadeta zelo močna in sposobna lovca spraviti v resne težave.

V trenutkih ko zaznamo, da je riba izgubila boj in da kaže znake utrujenosti vzamemo nož in se potopimo v smeri vrvice vse do nje.

Ribo moramo presenetiti, jo objeti z nogami in rokami, prijeti za škrge in jo z milostnim vbodom v glavo pokončati.

V primeru, da imamo rezervno puško, jo uporabimo za dodatni strel, kar nam zagotovi še večji uspeh. Šele sedaj lahko rečemo, da smo boj dobili.

V primeru, da riba ne pokaže zanimanja za nas, jo poskusimo z neagresivno hitrostjo dohiteti, ter jo ustreliti v smeri njenega plavanja.

Drugi način tehnike čakanja v pol vode (lebdenje) izvedemo brez povezave na potapljaško bojo. Ta način je veliko težji, saj moramo biti pozitivno plovni na globini kjer smo predhodno videli oz. sumimo na ribe, ob tem pa moramo nenehno nadzirati globino, na kateri se nahajamo. Naši gibi morajo biti čim manj opazni, leni in upočasnjeni.

V primeru, ko nas riba zazna moramo ribi dati občutek varnosti, s tem se nam bo riba približala in na to njeno naivnost in plenilski nagon izkoristimo za strel.

Ta način ima tudi dobro lastnost in sicer, če riba ne pokaže zanimanja za nas in prične plavati proti globini ji lahko sledimo, saj nismo pripeti na bojo. Pozorni moramo biti, da nas riba ne zavede, saj se lahko kaj kmalu znajdemo na veliki globini z majhnimi zalogami kisika in s tem smo izpostavljeni nesreči.

Vse ostalo dogajanje pa je enako predhodno opisani tehniki.

Preden pričnemo sploh razmišljat, kako bomo to izvajali si moramo skrbno in podrobno pripraviti vso opremo, ki jo bomo potrebovali, saj nas najmanjša napaka lahko stane kapitalne ribe.

Torej v tem primeru, ko gre za lov velikih pelagičnih vrst bomo namenili pozornost detajlom, ki so ključnega pomena za uspešen lov.

Zdaj pa preidimo na glavne dele opreme – puške. Za lov pelagičnih rib, ki so po navadi nadpovprečnih dimenzij, se uporablja predvsem puške na stisnjen zrak med 100 in 110 cm dolžine.

Take puške imajo med 30. in 45. atmosferami pritiska, njihova prednost pa je v tem, da lahko z njimi uporabljamo puščice večjih dimenzij (7do 10 mm), ki nam omogočajo, z svojo maso, večji-močnejši preboj skozi ribo. Slabost pušk na stisnjen zrak pa je, da imajo ob izstrelitvi malenkost manjšo hitrost, kot tako imenovane gumarice-elastikače.

Puške na gumo – elastikače – imajo nekoliko večjo hitrost ob izstrelitvi, toda zaradi majhne mase puščice in gum, ki nimajo enake moči kot puška na zrak, je preboj skozi ribo večjih dimenzij manjši. Slaba točka elestikač so predvsem puščice, ki so neprimernih dimenzij (Max 7 mm) za nadpovprečne velike ribe.

Velikokrat so vzrok za zlom puščice in s tem izgubo ribe tudi zareze za zatič na spodnjem delu puščice, katere riba velikokrat z svojo močjo prelomi.
vetujem, da izvajate lov na večje ribe s puščicami, ki imajo zavrtano luknjo za povezavo najlonske vrvice pred zarezami za zatič (to pomeni proti vrhu puščice).

Puščice naj imajo dva gibljiva peresa (stoperja), katerim nadenemo čez O-ring gumico, da bo strel preciznejši.

Ob preboju ribe O-ring gumica sama zdrsne navzdol in sprosti gibljivi peresi (stoperja) kateri ne dovolita, da bi se nam riba snela s puščice.

Kot obvezna oprema za lov pelagičnih vrst spada na puške tudi mlinček.

Na mlinčku imejte namotanih najmanj 40 m vrvi, ob sebi pa še pomožno potapljaško bojo, ki vam lahko služi kot amortizer, da lažje utrujate ribo ob povezavi puške na potapljaško bojo.

Zavedati se namreč morate, da večji primerki teh rib, v trenutku vašega zadetka s puščico v nevitalne dele, odplava s hitrostjo 40 do 70 km/h in čeprav imate mlinček z vrvico, boste te vrvi imeli le za nekaj sekund.

Tako sem vas seznanil z nekaterimi pomembnimi detajli opreme za kraljevi lov pelagičnih vrst ribe.

sponzorji
vzdrževanje spletnega mesta ::: modronebo.net

Piškotke uporabljamo pri registraciji in prijavi uporabnikov, pri uporabi kontaktnih obrazcev ter na forumu. Za več podrobnosti kliknite sem.

Seznanjen sem z uporabo piškotkov.